slika: www.deviantart.com


V modri obleki grem na ples
Dež in toča na poti
Skoraj zamudim skupinsko slikanje
Kot da mi kaj pomenijo
Ti ljudje na sliki
Sedim na klopi ob steni
Ne plešem… v znak protesta
Ne plešem, ker nihče noče plesati z mano

V kavbojkah grem na ples
In obute imam teniske
Nisem kupila vstopnice in
Pridem pravočasno za skupinsko slikanje
Pijem jagermeistra ob oknu
Ne plešem… v znak protesta
Ne plešem, ker nihče noče plesati z mano

Oblečem si pižamo in grem spat
Preskočim svoj tretji ples ničevosti
Na katerem ne plešem… v znak protesta
Ne plešem, ker nihče noče plesati z mano.

slika: www.deviantart.com


Tema zasuje zemljo
In zaduši pesem
Prihaja jezdec
Odet v črn plašč
In malho čez ramena ima obešeno
V njej se skriva pismo
V njem skrivnost…
Prinašam ti skrivnost
Kruto in črno
In prosim te obenem
Sprejmi mojo skrivnost
Sprejmi jo v dar
Sprejmi v dar mene
Jezdil sem čez svet
In tema mi je bila luč
Sedaj tu pred teboj
Ponižen sem
In v roke ti dajem
Pismo in z njim
Mojo skrivnost
Mojo pogubo in odrešenje
Podarjam moje ti življenje

slika: www.deviantart.com


Lepa si v škrlatu,
Ko polzi ti po telesu,
škrlat.
Prazne tvoje oči me gledajo,
prosijo.
Ne. Ne bom te reševal,
ko pa si tako lepa v škrlatu.
Posnel bom fotografijo
in ohranil te bom lepo
lepo, kakršna si
vsa odeta v škrlat

slika: www.deviantart.com


Pridi k meni, ti majhna zver,
In močno se me okleni,
Pregrizni ta nemir,
Pridi k meni, ti majhna zver.

Pridi k meni, ti krvosesi netopir
In za seboj zakleni
Tvoj sem le oštir.

slika: www.deviantart.com


Dehteča vijolica in prelestna vrtnica.
Senca majhne deklice s hulahoopom,
Oh, kako je prikupna v tisti roza oblekici
In s čeveljci, ki ji jih je kupila babica
Tista po očetu.
In pride iz za vogala, ta mala prikupna...
Kaj?
Kačjih oči in čekani divjega merjasca
Zlomi tisti hulahoop
In se reži moji naivnosti v brk
Dehteča vijolica in prelestna vrtnica,
V stekleni kletki. Trepetata
Naravnost in to z glavo naprej
Zakadi se zver
Tesno mi je pri srcu... NE!
Ne morem gledati
Le slišim steklo, ki pada po tleh
Obrnem se, kar se da počasi
Požrla je dehtečo vijolico in
Zlomila vrat prelestni vrtnici
Smeji se zdaj
In se zdi da se ne more ustaviti
Kos stekla se ji je zasadil v glavo...
In začutim usnjene roke na mojih rokah
Težek udarec po glavi in tema....

slika: www.deviantart.com


Ptica pomladi in tisti vonj,
Tisti vonj, ko veš da je…
In potem gnusoba!
Ob spodbudi sonca
Prilezla na plan so bitja,
Dvoje rok, dvoje nog
In sebičen nos..
In pekla so čevapčiče,
Ta gnusna bitja

In ptica pomladi gre…
Drugam,
Kjer ni čevapčičev
In ni gnusob,
Ki bi motile tisti vonj,
Tisti vonj, ko veš da je
spet prišla pomlad

slika: www.deviantart.com


Kako naj pišem
Kako naj ustvarim lepoto
Ko pa slep od kiča
In gluh od hrupa
Ugaša razum v boju
Z blaznimi idejami in
Paranoidnimi blodnjami
Napolni um s sršeni in
Osami- največjimi kar jih je
Kako naj pišem
Kako ustvarim lepoto
Ko pa udrihajo po njej
S krampi in lopatami
In ne pustijo, ne pustijo
Da še kaj bi bilo
Lepo in ne umetno
Ne pustijo vse kar morda
Za uho je prijetno
Kako naj pišem
Kako ustvarim lepoto

slika: www.deviantart.com


U večernem mraku z eno zvezdico
na nebu
in nekje že slišane besede, morda kdaj
kakšna, kot je še ni bilo.
In petje čričkov- tu pa tam.
In zdi se, da vedno isti napev
Pa iznenada utihne
Sinica kliče male nazaj v gnezdo
Glas ženske, njen smeh- lepo zanjo
In pajek plete mrežo
Že milijontič pa vendar znova
Vsako noč... tokrat na obcestni razsvetljavi,
Res dobra lokacija
Hrup motorjev in nekje
Že slišane besede
U večernem mraku z le eno
Zvezdico na nebu
In črna, morda siva mačka,
Ki beži pred lučmi,
Dvoje luči in lajež psa
Tam čez v ogradi... kako neprikladno.

slika: www.deviantart.com


Vidim rob neba, ali pa tudi ne
Pravijo, da ni roba neba...
Se samo vrti v modri lupini
In razteza v neskončnost teme
Pa je res neskončna? Se res
Nikdar ne konča?
Pravijo, da se konča...
Le da konec ni vedno na koncu
Ni tam, kjer je bil
Ni pri miru... se izmika, morda beži
Morda nekaj lovi...
Lovi rob papirja na katerem
Je pika
Majhna črna pika neskončnosti
Kaj pa je potemtakem papir?

slika: www.deviantart.com


Tam kjer morje se konča
tam njene besede kričijo v vetru
tam, kjer morje se konča
tam trden stisk je njene roke
...grenak poljub na lice...
privije si obraz njegov še zadnjič
tam, kjer morje se konča...
dvoje oči... strmijo v vetru
...tesnoba, nemir...
tam, kjer morje se konča
prosila je še za zadnji poljub
v zavetju dežja
DALEČ OD LJUDI - DALEČ OD BOGA
...dež in veter...
še zadnji poljub...
Tam, kjer morje se konča.

slika: www.deviantart.com


V množici norcev
stremim po popolnost,
mi pamet beži čez travnike
z golimi stopali...
občutim vsako travo
zajadra pod nebo,
med oblake,
skupaj z mogočnimi orli
zaobjame misel...in se spusti
nazaj proti travam
z golimi stopali
nazaj v množico norcev

slika: www.deviantart.com


Zgradil ti bom hišo
Imela lep bo vrt... z rožnimi grmički
in zelišči...
zgradil ti bom hišo
z belo ograjo in psom
zgradil ti bom hišo...
tebe postavil bom vanjo... in gradil hišo
ne imela bo oken, ne imela bo vrat
tebe postavil bom vanjo...
krog nog zalil beton...
brez oken, brez vrat
in nihče ne bo slišal
...brez svetlobe
Nihče ne bo videl
Nihče vedel...
..zgradil sem ti hišo.

slika: www.deviantart.com


Drobcene nožice povsem zanesljivo
Na skoraj nezaznavni vrvici
V tišini... in samo je... tam
V središču... jutranja zarja
V rosnih kapljicah se lesketa
...živobarvni krilatec v novo jutro
Se prebuja, zamahne s krili enkrat
Dvakrat, trikrat...poleti med bilkami
Brez težke misli... tja med lilije...
Drobcene nožice povsem zanesljivo
V tišini jutra... in samo je... čaka
...čaka med lilijami...

Slika: kaktuskaktus

Nevajeni na čas
Sedimo v krogu ognja
S polomljenimi kostmi
V smehu
Lovimo sanje, trgamo meso
Se spominjamo...
...nekoč...
Sonce, vijolice, sinice
Plahe srnice,
Pretkane lisice...
Sedimo v krogu ognja
S polomljenimi kostmi
Trgamo spomine
Se spreminjamo
Nič več strahu, ne paranoje
Lovimo sanje
Se dviga pepel, dviga visoko
Ubija nebo

slika: www.deviantart.com


travnik na robu gozda
dehteče cvetlice... iz cveta na cvet
metulj- zlata lesketajoča se krila
v lahni sapici- plešoč

krošnje mogočnih dreves
njih listi v lahni sapici- zibajoč
in droben slavček žvižgajoč
skozi trnje in grmičke borovnic

puhasto bitjece le kradoma
skozi morje trav in kobilic
ve, da so blizu... rumene oči
strah in trepet- čriček molči

nemočen cvilež iz daljave
srce spet lahkotneje bije
rdeča jagoda se stopi v ustih
oprezajoč za rumenimi očmi

slika: www.deviantart.com


hitijo postave ljudi
kaplje dežja močijo njih pot
ples med lužami... drobna
silhueta dekleta ...se zdi
ko hiti skozi množico...
z le eno podobo v mislih
pogreznjena v prevelik plašč
se njen korak le še stopnjuje
...
stoji fant na peronu
kaplje dežja močijo obraz
rumena vrtnica... drobna
silhueta dekleta ...ponosno
kljubuje - čaka
z le eno podobo v mislih
ne meneč se za udrihajoče kaplje
oko beži med peroni
...
vrata zanihajo sem in tja
premočen plašč obstoji na peronu
drobcena ročica pomaha v pozdrav
fantu z rumeno vrtnico...
utrujen žvižg stare lokomotive
in starec na klopi smejoč:
"vedno z rumeno vrtnico"

slika: www.deviantart.com


Kar se da zavestno
Skoraj brez obžalovanja
Hodim po robu nebotičnika
Se ozrem v nebo
Glej, ptice. Letijo
Se vržejo v globino
Tik preden...
Razprejo krila
Letijo... letim
Letim kot ptič
V globine... se zdi, da padam
PADAM!! Sranje
Moja krila – njih peresa
Vsak zase, jadrajo po zraku
Tesnoba mi zajame dušo
Že čutim kako mi pokajo kosti
Kosi razbitega stekla prebadajo meso
Slišim krike žena
Rahlo pade peresce na lice
...kar se da zavestno
Hodim po robu nebotičnika
Se oziram v nebo
Glej, ptice! Letijo.

Rad bi živel to življenje
Rad bi slišal svoje ime po televiziji
Bil bi na naslovnicah vseh časopisov
Morda izdam avtobiografijo
Celo posnamem celovečerca
Rad bi živel to življenje
In samo posedal na klopci v parku
Morda pokadil cigareto
Poslušal petje zadnjega ptiča
In s fračo zbijal klobuke
Rad bi živel to življenje
Četudi mi hrbet žge vroč radiator
Navkljub norosti ubogih živinčet
Stojim v dežju sredi pašnika
V roki d ržim majceno zvezdico
In samo živim to življenje...