slika: www.deviantart.com
Sladkarije, sladkarije
same sladkarije…
V tovarno sladkorja pojdem
tam pojem vso zalogo sladkorja
in upam, da fašem sladkorno
upam, da se mi okvari
tisto, kar se pač pokvari
ko fašeš sladkorno
in potem bom džanki
odvisen od inzulina
in še naprej se bašem s sladkorjem
dokler me ne pokonča.
In vse to, samo zato
da bodo lahko
na nagrobnik mi napisali:
ŽIVEL JE KRATKO, A SLADKO.
This entry was posted
on sreda, 17. december 2008
at Sreda, december 17, 2008
and is filed under
poetry,
poezija
. You can follow any responses to this entry through the
comments feed
.
