slika: www.deviantart.com
U večernem mraku z eno zvezdico
na nebu
in nekje že slišane besede, morda kdaj
kakšna, kot je še ni bilo.
In petje čričkov- tu pa tam.
In zdi se, da vedno isti napev
Pa iznenada utihne
Sinica kliče male nazaj v gnezdo
Glas ženske, njen smeh- lepo zanjo
In pajek plete mrežo
Že milijontič pa vendar znova
Vsako noč... tokrat na obcestni razsvetljavi,
Res dobra lokacija
Hrup motorjev in nekje
Že slišane besede
U večernem mraku z le eno
Zvezdico na nebu
In črna, morda siva mačka,
Ki beži pred lučmi,
Dvoje luči in lajež psa
Tam čez v ogradi... kako neprikladno.
This entry was posted
on ponedeljek, 17. november 2008
at Ponedeljek, november 17, 2008
and is filed under
poetry,
poezija
. You can follow any responses to this entry through the
comments feed
.
