Skuham si kavo
ekstra sladko
jo obogatim še z
mlekom in smetano...

kaj morem
ko pa brez skrite norosti
je kava grenkejša.

Iz KaktusKaktus

Besede in ljubezen in veselje.
Zmečkam jih v kepo,
ki je cmok v grlu.
Zvežem jih s pentljo pogledov na uro.
Nekaj ti imam za povedati,
a ostanem tiho.
Nemo sedem za mizo
in pišem skozi meglo
pišem po dišečem papirju
verze skromne
in vanje prepletem trakove bolečine.
Pustim jih vpletene med verzi,
ker jaz jih nočem.

Tistikrat je bilo mrzlo
kot že leta ne.
In snega do kolen.

Valim drva po bregu
in lovim sapo.

Obuta stopim v hišo
in dam na ogenj
eno bukovo poleno.

Nalijem vodo v kotliček,
ga pristavim na ogenj.

Čakam.

Ne upam si dlje od kuhinje,
me je strah.

Tistikrat me je bilo dosti strah,
in pes je veliko tulil.
Prej tega ni počel.

"Kadar sova skovika podnevi,
se bliža smrt."

Zavre voda v kotličku,
nasujem lipove cvetove
in čakam.

Elektrike ni že od jutra,
le ena sveča na mizi.

Odrežem si kos kruha
ga pojem.
Moja večerja za danes.

Na zemljo leže tema
in oddahnem si še za eno noč.

Z jutrom pa spet nov strah
strah pred skovikanjem sove.




slika: Owl by Noistar